So nekateri ljudje res brez samopodobe?

Srečujem se z različnimi mnenji o tem, kaj pravzaprav je samopodoba. Po letih raziskovanj in spoznanj sem dojela, da smo resnično samo mi sami glavni kanal, skozi katerega lahko vplivamo na izboljšanje samopodobe.

So posamezniki, ki menijo, da je samopodoba nekaj, kar imaš ali nimaš. Zdi se, kot da je samopodoba nekaj, kar lahko dobimo ob rojstvu, nekateri boljšo in drugi slabšo. Meni pa vse to zveni grozljivo. Grozljivo ob misli, da velja prepričanje, da je samopodoba kar nekaj, kar imaš ali nimaš. Seveda, kdor ima boljšo samopodobo, ima več možnosti za uspeh na vseh področjih, obratno pa velja za vse tiste, ki nimajo najboljšega mnenja o sebi. Tako, ja … samopodoba je v resnici le mnenje, ki smo si ga ustvarili o sebi in svojih sposobnostih ter v končni fazi tudi o svojem videzu.

»Tvoja samopodoba je mnenje, ki si ga ustvariš o sebi!«

Zdaj pa poglejmo proces življenja, v katerem imamo to neprecenljivo možnost izbire. Da lahko dojamemo in sprejmemo, da lahko edino sami zgradimo boljšo samopodobo, je v prvi vrsti pomembno ozaveščanje. Ozavestimo namreč lahko dejstvo, da je mnenje, ki si ga vsak ustvari o sebi, posledica tega, kar sami mislimo o sebi, ter predvsem mnenje, ki smo si ga ustvarili s sprejemanjem izrečenih mnenj drugih oseb kot svoja. Posebno pozornost bom zato namenila predvsem ozaveščanju dejstva, da je preprost stavek, ki ga je zagotovo vsak že slišal v otroštvu, že lahko ovira za boljšo samopodobo. Kot otroci smo zelo radovedni, poskusili bi najraje kar vse, saj nimamo strahov, ki nam v poznejšem življenjskem obdobju predstavljajo bremena in postavljajo prepreke. V teh poskusih pa smo lahko bili deležni dobronamernih opozoril, kot so:

»NE, TI TEGA NE VEŠ. TEGA NE ZMOREŠ. TO NI ZATE.« 

Pri tem smo žal v svoj um že vnesli informacijo … Vedite, da je v otroškem obdobju človeški um odprt do sprejemanja tako rekoč vsega. Kot otrok nimamo orodij (ki jih pridobimo šele skozi izkušnje), da bi prepoznali, kaj je za nas dobro ali slabo, zato se preprosto lahko zgodi, da vsako mnenje sprejmemo, kot da gre za resnico.

Preprosto povedano: že v zgodnjem otroštvu pričnemo z ustvarjenjem mnenja o samem sebi in o tem:

• kaj je lahko dobro ali slabo,
• kaj je sprejemljivo ali nesprejemljivo,
• česa smo sposobni in česa vse ne zmoremo,
• kaj vemo in česa ne …

Seveda nihče ni dobil učbenika, v katerem bi se lahko naučil, kako živeti, in v katerem bi pisalo, da je v resnici vse odvisno predvsem od njega samega! Tega pa se lahko naučimo že danes, že zgolj s tem, da sprejmemo nov oz. drugačen način dojemanja. Že ko berete te vrstice, ste pokazali, da vas to področje zanima in da ste pripravljeni sprejeti novo razumevanje. Za to vam lahko le čestitam, saj je preprost stavek, ki se vas dotakne, za vas lahko pobuda za novi začetek.

»Bodite prijazni s seboj, ustvarite svoj svet kakovosti, bodite v njem glavni ustvarjalec slike o tem, da imate možnost izbire,

o tem, da ste v resnici vsemogočna bitja svetlobe in da zmorete vse!

Opustite sliko o sebi kot povprečnežu in zgradite pogoje, da uresničite sebe v vsej svoji izjemnosti.

Osvobodite se vrednotenja vsega, kar vidite, imate in zmorete ter tudi potrebe po vrednotenju drugih ljudi.

Pripravite se na sprejemanje čudovitih možnosti in opuščanje starih slik, ki vas zadržujejo na mestu.«

Dejstvo, da le sami ustvarjamo svojo stvarnost, nekateri spoznamo skozi izkustveno učenje, nekateri pa se nikoli ne bodo ozirali za tem, kot da je to kaj pomembnega. Je preprosto odvisno od prioritet, ki si jih postavljamo, predvsem pa od izbire, od tega, ali imamo sami sebe zares za prioriteto v svojem življenju. Pa ne mislim na to, da na primer ustvarimo mnenje o sebi, kot da smo drugačna oseba, z veliko uspeha na nekem področju, kjer sploh ne delujemo. To je zgrešen način, ki nas na dolgi rok lahko privede do šoka ob spoznanju, da je šlo le za lažno prepričanje. Lahko pa s tem, da se razvijate, počnete, kar imate radi in delujete v smeri samoizpolnitve ter izboljšanja, močno vplivate tudi na izboljšanje svoje samopodobe.

Poglejmo si preprost primer: sama zase pravim, da sem »antitalent« za spletni marketing in sploh za vse, kar je povezano s spletom. Nato je v moje življenje prišlo obdobje, ko sem dojela, da je danes splet nedvomno pomemben za širjenje mojega namena in seznanitev čim večjega kroga ljudi z mojim poslanstvom.

• Lahko bi izbrala klasični poziv ega, ki ponavadi pravi: »Kaj boš sedaj to počela, če pa tega ne veš?«
• Odločila sem se drugače, se povezala z osebami, ki to počnejo, obiskovala seminarje, da bi lahko spoznala nove načine dela … Danes sem bolj aktivna na spletu, kot bi si lahko kdajkoli prej sploh zamišljala.

Vsekakor nisem profesionalec, a znajdem se kar dobro. Poiskala sem informacije in te vključila v svoj način delovanja. Vedno pridemo do točke, ko preprosto spoznamo, da je vse tisto, česar ne vemo, nekaj, kar se lahko še naučimo! 

Ob tem želim tudi poudariti, da svojo samopodobo lahko že danes, ko se zavemo dejstva, da je v veliki meri odvisna od nas, drastično izboljšamo. Se sprašujete, kako?

Najprej se poskusite povezati s seboj in zavedanjem, da je vse to, kar danes veste, le nekaj, česar smo se nekoč naučili. Seveda obstaja možnost, da so bili nekateri bolj nadarjeni za eno, drugi pa za nekaj drugega. Želim reči le, da močno verjamem, da ima vsak svoje darove. V osnovi gre za to, da se ves čas lahko učimo in razvijamo svoj potencial skozi izkušnje. Razvijemo se lahko na vsakem področju, vendar najbrž ne bomo na vseh področjih najboljši. Bomo pa lahko boljši od tistega, kar smo bili prej. Pomembno je, da poiščemo sebe in tisto, kar v resnici želimo početi, da bomo v resnici postali še boljši v tem.

Z napisanim želim predvsem poudariti, da je biti ambiciozen odlično, da pa je še kako pomembno tudi zavedanje, da smo vsemogočna bitja. To pa, kot rečeno, še ne pomeni, da lahko na zemeljski ravni postanemo popolni čisto v vsem.

O tem pišem predvsem zato, ker vam želim povedati, da lahko delamo napake in ustvarjamo visoka pričakovanja glede sebe, iz česar sledi, da si lahko s tem precej poslabšamo svojo samopodobo. Biti prvak v vsaki disciplini na olimpijskih igrah je vsekakor izziv, a realno gledano je to težko dosegljivo. Lahko pa izberemo svojo športno disciplino in bolj, ko bomo vadili, boljši bomo postajali v tem. Za izboljšanje samopodobe sta pomembna disciplina in vztrajnost. Biti strog do sebe pa lahko prej v nas spodbudi občutek nemoči ali celo poraza, ki nedvomno ne prispeva k boljši samopodobi.

Lahko smo najboljši na svojem področju. Boljši, kot smo bili prej. Zamislite si vožnjo s kolesom, na primer. Nihče se ni rodil in že kar znal voziti kolo. Če se še malo poglobim v svojo trditev, kot novorojenčki nismo znali ne govoriti ne hoditi. Kaj iz tega sledi? Da smo se čisto vsega, kar danes znamo, naučili. Zato se lahko vsak v sebi zaveda dejstva, da misel, prepričanje ali starost ne bi smeli predstavljati omejitve, da bi se še nečesa novega naučili ali da bi se v nečem, kar že dobro znamo, še dodatno izboljšali.

Vrnimo se za trenutek k vožnji s kolesom. Oseba, ki je že od malega vzljubila to aktivnost, je danes lahko profesionalec v vožnji ali celo v akrobacijah s kolesom. Vsak pri sebi ve, da vaja dela mojstra. V bistvu je zanimivo, da nam je, ko se enkrat nečesa naučimo, praviloma dovolj, da to pač že znamo. Ponavadi nam je ok, da znamo na primer voziti kolo, in podobno velja za vsa področja našega življenja. Lahko je to vožnja s kolesom, branje, plavanje ali karkoli drugega.

Vsak ima možnost izbire in lahko ozavesti, da vse tisto, kar delamo z veseljem, lahko naredimo še bolje. Da se naučimo vsega, kar nas zanima, čeprav tega še ne poznamo, in da lahko vse poskusimo, ko se želimo preizkusiti v nečem novem. Tudi če je pred nami velika neznanka. Velja namreč, da se ljudje bojimo neznank, a pomislite – če boste sledili svoji želji po izboljšanju v neki spretnosti, lahko spremenite in izboljšate mnenje o sebi, s tem pa tudi drastično izboljšate svojo samopodobo!