SAMOPODOBA

So nekateri ljudje res brez samopodobe?

Srečujem se z različnimi mnenji o tem, kaj pravzaprav je samopodoba. Po letih raziskovanj in spoznanj sem dojela, da smo resnično samo mi sami glavni kanal, skozi katerega lahko vplivamo na izboljšanje samopodobe.

So posamezniki, ki menijo, da je samopodoba nekaj, kar imaš ali nimaš. Zdi se, kot da je samopodoba nekaj, kar lahko dobimo ob rojstvu, nekateri boljšo in drugi slabšo. Meni pa vse to zveni grozljivo. Grozljivo ob misli, da velja prepričanje, da je samopodoba kar nekaj, kar imaš ali nimaš. Seveda, kdor ima boljšo samopodobo, ima več možnosti za uspeh na vseh področjih, obratno pa velja za vse tiste, ki nimajo najboljšega mnenja o sebi. Tako, ja … samopodoba je v resnici le mnenje, ki smo si ga ustvarili o sebi in svojih sposobnostih ter v končni fazi tudi o svojem videzu.

»Tvoja samopodoba je mnenje, ki si ga ustvariš o sebi!«

Zdaj pa poglejmo proces življenja, v katerem imamo to neprecenljivo možnost izbire. Da lahko dojamemo in sprejmemo, da lahko edino sami zgradimo boljšo samopodobo, je v prvi vrsti pomembno ozaveščanje. Ozavestimo namreč lahko dejstvo, da je mnenje, ki si ga vsak ustvari o sebi, posledica tega, kar sami mislimo o sebi, ter predvsem mnenje, ki smo si ga ustvarili s sprejemanjem izrečenih mnenj drugih oseb kot svoja. Posebno pozornost bom zato namenila predvsem ozaveščanju dejstva, da je preprost stavek, ki ga je zagotovo vsak že slišal v otroštvu, že lahko ovira za boljšo samopodobo. Kot otroci smo zelo radovedni, poskusili bi najraje kar vse, saj nimamo strahov, ki nam v poznejšem življenjskem obdobju predstavljajo bremena in postavljajo prepreke. V teh poskusih pa smo lahko bili deležni dobronamernih opozoril, kot so:

»NE, TI TEGA NE VEŠ. TEGA NE ZMOREŠ. TO NI ZATE.« 

Pri tem smo žal v svoj um že vnesli informacijo … Vedite, da je v otroškem obdobju človeški um odprt do sprejemanja tako rekoč vsega. Kot otrok nimamo orodij (ki jih pridobimo šele skozi izkušnje), da bi prepoznali, kaj je za nas dobro ali slabo, zato se preprosto lahko zgodi, da vsako mnenje sprejmemo, kot da gre za resnico.

Preprosto povedano: že v zgodnjem otroštvu pričnemo z ustvarjenjem mnenja o samem sebi in o tem:

  • kaj je lahko dobro ali slabo,
  • kaj je sprejemljivo ali nesprejemljivo,
  • česa smo sposobni in česa vse ne zmoremo,
  • kaj vemo in česa ne …

Seveda nihče ni dobil učbenika, v katerem bi se lahko naučil, kako živeti, in v katerem bi pisalo, da je v resnici vse odvisno predvsem od njega samega! Tega pa se lahko naučimo že danes, že zgolj s tem, da sprejmemo nov oz. drugačen način dojemanja. Že ko berete te vrstice, ste pokazali, da vas to področje zanima in da ste pripravljeni sprejeti novo razumevanje. Za to vam lahko le čestitam, saj je preprost stavek, ki se vas dotakne, za vas lahko pobuda za novi začetek.

»Bodite prijazni s seboj, ustvarite svoj svet kakovosti, bodite v njem glavni ustvarjalec slike o tem, da imate možnost izbire,

o tem, da ste v resnici vsemogočna bitja svetlobe in da zmorete vse!

Opustite sliko o sebi kot povprečnežu in zgradite pogoje, da uresničite sebe v vsej svoji izjemnosti.

Osvobodite se vrednotenja vsega, kar vidite, imate in zmorete ter tudi potrebe po vrednotenju drugih ljudi.

Pripravite se na sprejemanje čudovitih možnosti in opuščanje starih slik, ki vas zadržujejo na mestu.«

Dejstvo, da le sami ustvarjamo svojo stvarnost, nekateri spoznamo skozi izkustveno učenje, nekateri pa se nikoli ne bodo ozirali za tem, kot da je to kaj pomembnega. Je preprosto odvisno od prioritet, ki si jih postavljamo, predvsem pa od izbire, od tega, ali imamo sami sebe zares za prioriteto v svojem življenju. Pa ne mislim na to, da na primer ustvarimo mnenje o sebi, kot da smo drugačna oseba, z veliko uspeha na nekem področju, kjer sploh ne delujemo. To je zgrešen način, ki nas na dolgi rok lahko privede do šoka ob spoznanju, da je šlo le za lažno prepričanje. Lahko pa s tem, da se razvijate, počnete, kar imate radi in delujete v smeri samoizpolnitve ter izboljšanja, močno vplivate tudi na izboljšanje svoje samopodobe.

Poglejmo si preprost primer: sama zase pravim, da sem »antitalent« za spletni marketing in sploh za vse, kar je povezano s spletom. Nato je v moje življenje prišlo obdobje, ko sem dojela, da je danes splet nedvomno pomemben za širjenje mojega namena in seznanitev čim večjega kroga ljudi z mojim poslanstvom.

  • Lahko bi izbrala klasični poziv ega, ki ponavadi pravi: »Kaj boš sedaj to počela, če pa tega ne veš?«
  • Odločila sem se drugače, se povezala z osebami, ki to počnejo, obiskovala seminarje, da bi lahko spoznala nove načine dela … Danes sem bolj aktivna na spletu, kot bi si lahko kdajkoli prej sploh zamišljala.

Vsekakor nisem profesionalec, a znajdem se kar dobro. Poiskala sem informacije in te vključila v svoj način delovanja. Vedno pridemo do točke, ko preprosto spoznamo, da je vse tisto, česar ne vemo, nekaj, kar se lahko še naučimo! 

Ob tem želim tudi poudariti, da svojo samopodobo lahko že danes, ko se zavemo dejstva, da je v veliki meri odvisna od nas, drastično izboljšamo. Se sprašujete, kako?

Najprej se poskusite povezati s seboj in zavedanjem, da je vse to, kar danes veste, le nekaj, česar smo se nekoč naučili. Seveda obstaja možnost, da so bili nekateri bolj nadarjeni za eno, drugi pa za nekaj drugega. Želim reči le, da močno verjamem, da ima vsak svoje darove. V osnovi gre za to, da se ves čas lahko učimo in razvijamo svoj potencial skozi izkušnje. Razvijemo se lahko na vsakem področju, vendar najbrž ne bomo na vseh področjih najboljši. Bomo pa lahko boljši od tistega, kar smo bili prej. Pomembno je, da poiščemo sebe in tisto, kar v resnici želimo početi, da bomo v resnici postali še boljši v tem.

Z napisanim želim predvsem poudariti, da je biti ambiciozen odlično, da pa je še kako pomembno tudi zavedanje, da smo vsemogočna bitja. To pa, kot rečeno, še ne pomeni, da lahko na zemeljski ravni postanemo popolni čisto v vsem.

O tem pišem predvsem zato, ker vam želim povedati, da lahko delamo napake in ustvarjamo visoka pričakovanja glede sebe, iz česar sledi, da si lahko s tem precej poslabšamo svojo samopodobo. Biti prvak v vsaki disciplini na olimpijskih igrah je vsekakor izziv, a realno gledano je to težko dosegljivo. Lahko pa izberemo svojo športno disciplino in bolj, ko bomo vadili, boljši bomo postajali v tem. Za izboljšanje samopodobe sta pomembna disciplina in vztrajnost. Biti strog do sebe pa lahko prej v nas spodbudi občutek nemoči ali celo poraza, ki nedvomno ne prispeva k boljši samopodobi.

Lahko smo najboljši na svojem področju. Boljši, kot smo bili prej. Zamislite si vožnjo s kolesom, na primer. Nihče se ni rodil in že kar znal voziti kolo. Če se še malo poglobim v svojo trditev, kot novorojenčki nismo znali ne govoriti ne hoditi. Kaj iz tega sledi? Da smo se čisto vsega, kar danes znamo, naučili. Zato se lahko vsak v sebi zaveda dejstva, da misel, prepričanje ali starost ne bi smeli predstavljati omejitve, da bi se še nečesa novega naučili ali da bi se v nečem, kar že dobro znamo, še dodatno izboljšali.

Vrnimo se za trenutek k vožnji s kolesom. Oseba, ki je že od malega vzljubila to aktivnost, je danes lahko profesionalec v vožnji ali celo v akrobacijah s kolesom. Vsak pri sebi ve, da vaja dela mojstra. V bistvu je zanimivo, da nam je, ko se enkrat nečesa naučimo, praviloma dovolj, da to pač že znamo. Ponavadi nam je ok, da znamo na primer voziti kolo, in podobno velja za vsa področja našega življenja. Lahko je to vožnja s kolesom, branje, plavanje ali karkoli drugega.

Vsak ima možnost izbire in lahko ozavesti, da vse tisto, kar delamo z veseljem, lahko naredimo še bolje. Da se naučimo vsega, kar nas zanima, čeprav tega še ne poznamo, in da lahko vse poskusimo, ko se želimo preizkusiti v nečem novem. Tudi če je pred nami velika neznanka. Velja namreč, da se ljudje bojimo neznank, a pomislite – če boste sledili svoji želji po izboljšanju v neki spretnosti, lahko spremenite in izboljšate mnenje o sebi, s tem pa tudi drastično izboljšate svojo samopodobo!

 

Deli s prijatelji:

Postanite opazovalec

 

Opazovanje je ključnega pomena pri prepoznavanju misli. Pri opazovanju gre za proces dela, kjer se postavite v vlogo opazovalca in se tako postopoma začenjate zavedati moči miselnega toka, posebno pa zavedanje:

  • katera misel je tista, ki me lahko postavi na višji nivo (v smislu, da vas poglabljanje le te postavi v proces razvijanja namena, ki vas bo, z uporabo namenskih vedenj, približalo tistemu kar želite),
  • ter katera misel je tista, ki jo zaznate kot nepotrebno ali nepomembno, ko boste zaznali, da vas ta misel postavlja v položaj udobja, kjer ne boste razvili možnosti za odmik iz svojih okvirjev delovanja.

Dobra vaja, ob kateri se lahko zavestno zavedamo misli, je opazovanje v tišini.

opazovalec

Ko se zgodi, da občutite utrujenost in napad misli, ki šibajo sem ter tja, se za trenutek ustavite. Udobno se namestite v sedeč položaj in za začetek le opazujte svoje dihanje. Ko se bo le to umirilo se boste znašli v polju, kjer lahko postanete opazovalec. To vajo izvajajte 20 minut dnevno, vsak dan (skušajte to izvajati, ko se vam zazdi, da je ta miselni umik tisto kar potrebujete, da se povežete s seboj ter postopoma to skušajte izvajati ob približno enakem času, saj bo tako nova navada postopoma zasegla vaš um).

V notranjem miru boste tako z lahkoto zaznali. kaj je bila misel, ob kateri lahko razvijate. Nikoli ne pozabite, da je ob tem zelo pomembna ustvarjalnost. Ko boste v sebi zaznali misel, ki je v vas vzbudila željo, jo ohranite. in ji dovolite prosto pot. Naj se ta razvija in skozi ta miselni proces si nujno zabeležite, ko začutite senzacijo in menite, da bo to nekaj dobrega za vas. Zapisovanje je pomembno, saj le tako zavestno sprejmete tisto, kar je v vas vzbudilo spodbudo za dosego in izpolnitev. Ta trenutni navdih lahko zbledi, če si tega ne zabeležimo.
Ko začutite idejo, je to najboljši trenutek, da jo začnete razvijati.

Ob misli, ki bo v vas spodbudila občutek nemoči pa se le vprašajte:

  • ali je to nekaj kar potrebujem?
  • kaj v tem kar mislim ni tako kakor bi želel/a?
  • ter kaj mi ta misel sporoča?

Ob aktiviranju zavedanja in jasnem odgovoru na prvo vprašanje, boste takoj izvedeli ali je to možnost razvoja ali je to le strategija “ega”, ki vas želi zadržati v tem udobju varnosti, brez sprememb.

“BODITE VZTRAJNI! 
Vaja dela mojstra le, če mojster dela vajo!”

Predstavljajte si, da je vaše življenje kot film, v katerem ste glavni igralec. Zgodi se, da v življenju začnemo uporabljati tisto, čemur pravimo avtomatizirana vedenja. To so vedenja, ki jih poznamo in smo se jih skozi čas naučili uporabljati. Tako pa življenje postaja podzavestni proces brez navdušenja, Vsako vedenje, ki smo ga nekoč izbrali, je bilo zagotovo učinkovito, vendar to ni nikakršno zagotovilo, da bo to izbrano vedenje učinkovito v vsaki situaciji. Pomeni le, da ste se naučili uporabljati tisto, kar poznate. V nas prebiva velik strah in to je strah pred neznanim. Ravno iz tega strahu raje izberemo nekaj poznanega, pa tudi če je to na dolgi rok neučinkovito. Neznanka je vprašanje in neznanka vzbuja strah. Bodisi pozitivne ali tudi negativne spremembe so za nas neznanka in zato se posameznik v določenem trenutku začenja predajati sliki, ki jo goji v sebi, predajati znanemu repertoarju lastnega udobja.

Tukaj pa nastopi zelo pomemben del, del v katerem postanete opazovalec svojega življenja.

Neprecenljivo pomembno je zavedanje. 
1. Zavedanje, da so vaša vedenja z leti postala avtomatizirana.
2. Zavedanje, da si želite spremembe, ki se je tako izogibate iz strahu.
3. Zavedanje, da potrebujete pripravljenost, da bi lahko uvedli spremembo in
4. zavedanje, da sami izbirate svojo cono udobja iz strahu pred novim.
5. RABITE ZAVEDANJE O TEMU, KAR SPLOH HOČETE! 

 Opazujte kaj se v vas dogaja, ko se odločite da boste nekaj naredili:

  • kakšna so vaša pričakovanja? in
  • kakšna je vaša zaznava?

Vse to govori o globoko vsajeni paradigmi življenja. 
Če si predstavljamo svoje življenje kot računalnik, bi lahko rekli, da je življenjska paradigma: vsi programi, ki smo jih skozi življenje vstavili v svoj računalnik ter vse informacije, ki smo jih samovoljno, na zavestni ali na podzavestni način vsadili v svoj disk. Danes potrebujemo le dobro mero razumevanja in zavedanja, da so določeni programi že ostareli, da obstajajo programi, ki dobesedno zavirajo naše napredovanje in da določenih med njimi, sploh ne potrebujemo več in šele, ko podrobno spoznamo to resnico lahko izberemo reprogramiranje!

SREČNO!

Za vsa dodatna vprašanja, ki jih imate, sem vam na razpolago. Le napišite, kar vas zanima! 

Deli s prijatelji:

Zavest in podzavest

zavest

»Zavestno lahko neposredno vplivamo na našo podzavest z novimi miselnimi vzorci, ki jih bomo izbrali. Tako izstopimo iz svojih nekdanjih okvirjev ter omejitev in pričnemo graditi na novo, tisto kar bo predstavljalo naš kakovostnejši načina življenja.«  
 

Naš um je sestavljen iz dveh delov: 

1. Zavestni del je tisti, s katerim lahko upravljamo direktno. Z njim smo povezani v vsakem trenutku in kadarkoli lahko zavestno, sami, izberemo misel ali sliko, ki jo želimo gojiti. Na ta način misel posredujemo podzavestnemu delu (izberemo lahko vse tisto, česar si v svojem življenju najbolj želimo in se zavestno osredotočimo na misel, ki je povezana s tem). Zelo pomembno je, kaj bomo izbrali, zato je potrebno, da si postavimo cilj, ga vizualiziramo, se nanj osredotočimo in skozi ta proces postanemo aktivni soustvarjalci za dosego svojega cilja. 

2. Podzavestni del pa je tisti del, v katerem gojimo slike, osebe ter informacije, ki so del našega življenja. V njem je shranjeno prav vse, kar smo v svojem življenju zavedno ali ne, vstavili v svoj svet kvalitet. Vse tisto kar smo preživeli, vse naše navade, dvomi in strahovi prebivajo v podzavesti. Z vero posredujemo zavestno izbrano sliko ali misel naši podzavesti in nato, iz začetne preproste ter puste misli, razvijemo občutek. Misel se bo razširila in s tem načinom bomo deležni novih možnosti, ki jih lahko uporabimo, da pridemo do manifestacije oziroma rezultata, ki ga želimo. 

Da bi lahko svojo začetno misel razvili do uresničitve, pa je zelo pomemben akcijski načrt, ki ga skozi jasno miselno sliko dosežemo samo s sodelovanjem. 
Biti moramo vztrajni, imeti vero v to kar smo si zadali in po tem procesu lahko uresničimo karkoli. 

Continue reading “Zavest in podzavest”

Deli s prijatelji:

Zakaj je pomembno, da jasno določite svoj cilj?

ciljiZakaj so cilji sploh potrebni? 

Cilj nam služi, zato da ozavestimo življenje, za motivacijo in kot ključni dejavnik pri usmerjanju.

  • SE SPRAŠUJETE ČEMU?

 Naj vam predstavim, to kar globoko v sebi vsak pozna kot resnico. Človek za aktivno delovanje potrebuje motiv. Od pomena, ki ga ima ta motiv za posameznika, je odvisno, kaj in koliko ste pripravljeni vložiti ali narediti, da bi vaš motiv dosegli z namenom. Tukaj pa ste že prejeli odgovor na zgornje vprašanje. Continue reading “Zakaj je pomembno, da jasno določite svoj cilj?”

Deli s prijatelji: