Opazovanje je ključnega pomena pri prepoznavanju misli. Pri opazovanju gre za proces dela, kjer se postavite v vlogo opazovalca in se tako postopoma začenjate zavedati moči miselnega toka, posebno pa zavedanje:

• katera misel je tista, ki me lahko postavi na višji nivo (v smislu, da vas poglabljanje le te postavi v proces razvijanja namena, ki vas bo, z uporabo namenskih vedenj, približalo tistemu kar želite),
• ter katera misel je tista, ki jo zaznate kot nepotrebno ali nepomembno, ko boste zaznali, da vas ta misel postavlja v položaj udobja, kjer ne boste razvili možnosti za odmik iz svojih okvirjev delovanja.

Dobra vaja, ob kateri se lahko zavestno zavedamo misli, je opazovanje v tišini.

Ko se zgodi, da občutite utrujenost in napad misli, ki šibajo sem ter tja, se za trenutek ustavite. Udobno se namestite v sedeč položaj in za začetek le opazujte svoje dihanje. Ko se bo le to umirilo se boste znašli v polju, kjer lahko postanete opazovalec. To vajo izvajajte 20 minut dnevno, vsak dan (skušajte to izvajati, ko se vam zazdi, da je ta miselni umik tisto kar potrebujete, da se povežete s seboj ter postopoma to skušajte izvajati ob približno enakem času, saj bo tako nova navada postopoma zasegla vaš um).

V notranjem miru boste tako z lahkoto zaznali. kaj je bila misel, ob kateri lahko razvijate. Nikoli ne pozabite, da je ob tem zelo pomembna ustvarjalnost. Ko boste v sebi zaznali misel, ki je v vas vzbudila željo, jo ohranite. in ji dovolite prosto pot. Naj se ta razvija in skozi ta miselni proces si nujno zabeležite, ko začutite senzacijo in menite, da bo to nekaj dobrega za vas. Zapisovanje je pomembno, saj le tako zavestno sprejmete tisto, kar je v vas vzbudilo spodbudo za dosego in izpolnitev. Ta trenutni navdih lahko zbledi, če si tega ne zabeležimo.
Ko začutite idejo, je to najboljši trenutek, da jo začnete razvijati.

Ob misli, ki bo v vas spodbudila občutek nemoči pa se le vprašajte:

• ali je to nekaj kar potrebujem?
• kaj v tem kar mislim ni tako kakor bi želel/a?
• ter kaj mi ta misel sporoča?

Ob aktiviranju zavedanja in jasnem odgovoru na prvo vprašanje, boste takoj izvedeli ali je to možnost razvoja ali je to le strategija “ega”, ki vas želi zadržati v tem udobju varnosti, brez sprememb.

“BODITE VZTRAJNI! 
Vaja dela mojstra le, če mojster dela vajo!”

Predstavljajte si, da je vaše življenje kot film, v katerem ste glavni igralec. Zgodi se, da v življenju začnemo uporabljati tisto, čemur pravimo avtomatizirana vedenja. To so vedenja, ki jih poznamo in smo se jih skozi čas naučili uporabljati. Tako pa življenje postaja podzavestni proces brez navdušenja, Vsako vedenje, ki smo ga nekoč izbrali, je bilo zagotovo učinkovito, vendar to ni nikakršno zagotovilo, da bo to izbrano vedenje učinkovito v vsaki situaciji. Pomeni le, da ste se naučili uporabljati tisto, kar poznate. V nas prebiva velik strah in to je strah pred neznanim. Ravno iz tega strahu raje izberemo nekaj poznanega, pa tudi če je to na dolgi rok neučinkovito. Neznanka je vprašanje in neznanka vzbuja strah. Bodisi pozitivne ali tudi negativne spremembe so za nas neznanka in zato se posameznik v določenem trenutku začenja predajati sliki, ki jo goji v sebi, predajati znanemu repertoarju lastnega udobja.

Tukaj pa nastopi zelo pomemben del, del v katerem postanete opazovalec svojega življenja.

Neprecenljivo pomembno je zavedanje. 
1. Zavedanje, da so vaša vedenja z leti postala avtomatizirana.
2. Zavedanje, da si želite spremembe, ki se je tako izogibate iz strahu.
3. Zavedanje, da potrebujete pripravljenost, da bi lahko uvedli spremembo in
4. zavedanje, da sami izbirate svojo cono udobja iz strahu pred novim.
5. RABITE ZAVEDANJE O TEMU, KAR SPLOH HOČETE! 

 Opazujte kaj se v vas dogaja, ko se odločite da boste nekaj naredili:

• kakšna so vaša pričakovanja? in
• kakšna je vaša zaznava?

Vse to govori o globoko vsajeni paradigmi življenja. 
Če si predstavljamo svoje življenje kot računalnik, bi lahko rekli, da je življenjska paradigma: vsi programi, ki smo jih skozi življenje vstavili v svoj računalnik ter vse informacije, ki smo jih samovoljno, na zavestni ali na podzavestni način vsadili v svoj disk. Danes potrebujemo le dobro mero razumevanja in zavedanja, da so določeni programi že ostareli, da obstajajo programi, ki dobesedno zavirajo naše napredovanje in da določenih med njimi, sploh ne potrebujemo več in šele, ko podrobno spoznamo to resnico lahko izberemo reprogramiranje!

SREČNO!

Za vsa dodatna vprašanja, ki jih imate, sem vam na razpolago. Le napišite, kar vas zanima!